LJUBI ZAJCE IN NIMA FACEBOOKA
Anja Novak (1991) is a theatre and film actress, performer, poet and singer, currently employed in Slovene Mladinsko Theatre in Ljubljana. In 2015 she received her MA in acting (The Academy for Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana) with her project I would like to have children, a garden and fifteen rabbits (Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev), in which she explored the fusion of theater, music, and her own poetry. In the same year she was accepted into the ensamble of Mladinsko Theatre, while collaborating with many independent projects in theatre and film outside this institution. In 2016 she collaborated with the director Albert Mestres in his production Farse, which premiered on the theatre festival El Grec in Barcelona. That year she participated (with Tomaž Grom and Lola Mlačnik) in the evolving experimental musical performance Raising of the Voice by the composer Drago Ivanuša, where she assumed the role of instrument, voice, body, poet and performer. She is also an active member of the experimental performative platform Via Negativa, is independently developing her singing skills and is researching the potentials of psychodrama as they relate to theatrical creativity through her collaborations with Tomi Janežič. During several years she has also been collaborating with the poet, writer and musician Nina Dragičević and is part of the chanson collective lead by Svetlana Makarovič. Since high-school she is active on various independent literary platforms. From high school onwards, she published her poems in various magazines and booklets, and above all she performed live combining poetry, music and performance. In August 2020, her poetry debut Ranerane was released, which brings together a wide range of different artists and is expanding and upgrading to the virtual platform ranerane.si. In 2019 she received the Borštnik Award for a Young Actress for her role in without a title (še ni naslova) by Tomi Janežič, produced by Mladinsko Theatre, which received the Šeligo Award on Weeks of Slovene Drama in Kranja, as well as The Main Borštnik Award. In 2017 she received, together with her fellow actors, a collective Borštnik Acting Award for the performance The Man Who Observed the World (Človek, ki je gledal svet). In 2015 she received The Academic Prešeren Award for her project I would like to have children, a garden and fifteen rabbits, in 2014 The Academic Prešeren Award for the Entire Class for the performance 1981, and the Vesna Award on the Festival of Slovene Film in Portorož for her leading role in the short movie Sleepy Spring (Prespana pomlad) by Dominik Mencej. During the past years she synchronized cartoon characters for diferent cartoons under the »wing« of RTV SLO (Radio and Televison of Slovenia) and also in private studios. The role she liked the most was Frieda from the cartoon Snoopy; »I have naturally curly hair…mmmm…« Singing is not a problem. She loves rabbits and is not on Facebook. Anja Novak (1991) je gledališka in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka, zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Leta 2015 je z avtorskim projektom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev, v katerem je raziskovala spoj gledališča, glasbe in svoje avtorske poezije, magistrirala iz dramske igre na ljubljanskem AGRFT-ju, za kar je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Še istega leta je začela z aktivnim delovanjem v ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča. Poleg tega ostaja dejavna tudi na neodvisni gledališki sceni na filmu. Leta 2016 je sodelovala pri predstavi Farsa režiserja Alberta Mestresa v okviru barcelonskega gledališkega festivala El Grec. Istega leta je pod vodstvom glasbenika in skladatelja Draga Ivanuše s Tomažem Gromom in Lolo Mlačnik na odru ljubljanske Drame izvedla eksperimentalni glasbeni projekt Dviganje glasu, kjer zavzema vlogo inštrumenta, glasu, telesa, pesnice in performerke, projekt pa se v različnih oblikah razvija dalje. Ustvarja tudi v okviru performativne platforme Via negativa, se študijsko ukvarja s petjem ter raziskuje psihodramske potenciale za gledališko ustvarjalnost pri delu z režiserjem Tomijem Janežičem. Sodeluje tudi s pesnico, pisateljico in glasbenico Nino Dragičević ter je del šansonjerske ekipe Svetlane Makarovič. Že od srednješolskih let je dejavna tudi na področju različnih neodvisnih in odvisnih literarnih platform. Od srednje šole dalje je svoje pesmi objavljala v različnih revijah in knjižicah, predvsem pa je z njimi nastopala v živo ter združevala poezijo, glasbo in perfomans. Avgusta leta 2020 pa je izšel tudi njen pesniški prvenec Ranerane, ki združuje široko paleto različnih umetnikov in se razširja ter nadgrajuje v virtualno platformo ranerane.si. Leta 2019 je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko v predstavi še ni naslova režiserja Tomija Janežiča v produkciji SMG, s katero je ekipa osvojila tudi Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame in veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Leta 2017 je skupaj s soigralci iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro. Leta 2015 je prejela akademijsko Prešernovo nagrado za avtorski projekt Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev, leta 2014 akademijsko Prešernovo nagrado letniku za predstavo 1981 ter na Festivalu slovenskega filma v Portorožu vesno za glavno žensko vlogo za lik Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad režiserja Dominika Menceja. Ljubi zajce in nima Facebooka. BITI ALI NE BITI Kakšno je to vprašanje? Seveda biti. Biti z vsakim dnem boljši, bolj drzen in pametnejši, bolj prodoren in lepšejši, biti nekdo ali pa raje ne biti. Biti nihče je manj kot ne biti. Biti ali ne biti? Kakšno je to vprašanje? Ne biti. Ne riskirati. Ne želeti. Ne poznati. Ne vedeti. Ne boleti. Ne biti. Biti ali ne biti? Kakšno je to vprašanje? Mogoče pozabiti. Prebiti življenje. Se ubiti? In oditi? Kakšno je to vprašanje? Se ubiti? Je ne biti isto kot se ubiti? Koga ubiti? S kom oditi? Kdo biti, če ne biti? Kdo biti, če biti? Biti. Biti nekdo! Biti ti. Moja pesem noče v globino, dovolj je drugih, ki to delajo. Moja pesem gre v nebo in prek poljan v vesolje. Vsi vi, ki date nekaj in vse na to globino, pojdite kdaj na izlet v vesolje. A veste, da vesolju še niso našli konca. Globina pa je davno zdefinirana, izmerjena, postavljena na trdna tla. Pojdite kdaj na izlet v vesolje. Biti ali ne biti? Kakšno je to vprašanje? Biti ali ne biti? Kakšno je to vprašanje? Biti ali ne biti? Kakšno je to vprašanje? Ne bom se tunkala pod vodo, da si ne zmočim kril. PUNČKA IZ PORCELANA Vtisnil si mi svoje želje in strasti v hrbet. Dovolj močno si udrihal, da si mi izbil narcise in mladost iz duše, a premalo, da bi pregnal puhasto živalco, ki je zrasla v zver. Vtisnila sem si tvoj obraz globoko v spomin. In tvojo roko, ki je šla predaleč. Tvoj švic na svojih laseh, slino, majhnega tiča in tvoj strah pred svetom. Strah, ki me je navdajal z grozo, ker se ga sam nisi zavedal. Strah, ki je hranil mojo žival. Strah, v katerega sem se brez lastne volje zaljubila. Nabrala bom narcise in te z njimi zadušila. Zrezala ti bom telo in te v žaklju porinila po hribčku navzdol v prepad. Zarjula bom kot zver, da se ti bo mrtvemu ustavil dih. Pela bom od sreče in veselja. Le dvoje imam od tebe; čir na želodcu in te pesmi na ustnicah. Tvoja punčka iz porcelana. Lepo si pazil name. Nisem se razbila. ČESTITKE IN POZDRAVI Jutri imaš rojstni dan. Ne bom ti prinesla šampanjca za nazdravit, ker bi ti bolj prav prišla nova jetra. Prišla te bom pozdravit in ti že stodevetintridesetič povedat, da si moj dedek in kakšno je kaj vreme zunaj. Zaprt, bled ko smrt, praznuješ rojstni dan, danes malo bolj rumen kot ponavadi. (2x) Kaj naj ti zapojem, da boš hitreje zaspal? Spomin imaš kot zlata ribca in boli te za vse, bolijo le preležalnine. Jaz pa grem v glavi nazaj in naprej in jočem medtem ko pojem vse najboljše nekomu, ki je rad živel, dokler je smel. Zaprt, bled ko smrt, praznuješ rojstni dan, danes malo bolj rumen kot ponavadi. (2x) https://ranerane.si/cestitke-in-pozdravi/ HAMLET Spet sem zamudila. Predolgo sem se oblačila v kostum. Tkanina me zapeljuje bolj kot sama vsebina. Tudi če me ni na oder, ploskajo. Biti ali ne biti ni več vprašanje. Pomembno je, kaj se govori v medijih. Edited by Aleksandra Krasovec, Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences and Boštjan Božič, University of Ljubljana