LJUBI  ZAJCE IN NIMA FACEBOOKA 

Anja Novak (1991) is a theatre and film actress, performer, poet and singer, currently employed in Slovene Mladinsko Theatre in Ljubljana. In 2015 she received her MA in acting (The Academy for Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana) with her project I would like to have children, a garden and fifteen rabbits (Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev), in which she explored the fusion of theater, music, and her own poetry. In the same year she was accepted into the ensamble of Mladinsko Theatre, while collaborating with many independent projects in theatre and film outside this institution. In 2016 she collaborated with the director Albert Mestres in his production Farse, which premiered on the theatre festival El Grec in Barcelona. That year she participated (with Tomaž Grom and Lola Mlačnik) in the evolving experimental musical performance Raising of the Voice by the composer Drago Ivanuša, where she assumed the role of instrument, voice, body, poet and performer. She is also an active member of the experimental performative platform Via Negativa, is independently developing her singing skills and is researching the potentials of psychodrama as they relate to theatrical creativity through her collaborations with Tomi Janežič. During several years she has also been collaborating with the poet, writer and musician Nina Dragičević and is part of the chanson collective lead by Svetlana Makarovič. Since high-school she is active on various independent literary platforms. From high school onwards, she published her poems in various magazines and booklets, and above all she performed live combining poetry, music and performance. In August 2020, her poetry debut Ranerane was released, which brings together a wide range of different artists and is expanding and upgrading to the virtual platform ranerane.si. In 2019 she received the Borštnik Award for a Young Actress for her role in without a title (še ni naslova) by Tomi Janežič, produced by Mladinsko Theatre, which received the Šeligo Award on Weeks of Slovene Drama in Kranja, as well as The Main Borštnik Award. In 2017 she received, together with her fellow actors, a collective Borštnik Acting Award for the performance The Man Who Observed the World (Človek, ki je gledal svet). In 2015 she received The Academic Prešeren Award for her project I would like to have children, a garden and fifteen rabbits, in 2014 The Academic Prešeren Award for the Entire Class for the performance 1981, and the Vesna Award on the Festival of Slovene Film in Portorož for her leading role in the short movie Sleepy Spring (Prespana pomlad) by Dominik Mencej. During the past years she synchronized cartoon characters for diferent cartoons under the »wing« of RTV SLO (Radio and Televison of Slovenia) and also in private studios. The role she liked the most was Frieda from the cartoon Snoopy; »I have naturally curly hair…mmmm…« Singing is not a problem.

She loves rabbits and is not on Facebook.

Anja Novak (1991) je gledališka in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka, zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Leta 2015 je z avtorskim projektom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev, v katerem je raziskovala spoj gledališča, glasbe in svoje avtorske poezije, magistrirala iz dramske igre na ljubljanskem AGRFT-ju, za kar je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Še istega leta je začela z aktivnim delovanjem v ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča. Poleg tega ostaja dejavna tudi na neodvisni gledališki sceni na filmu. Leta 2016 je sodelovala pri predstavi Farsa režiserja Alberta Mestresa v okviru barcelonskega gledališkega festivala El Grec. Istega leta je pod vodstvom glasbenika in skladatelja Draga Ivanuše s Tomažem Gromom in Lolo Mlačnik na odru ljubljanske Drame izvedla eksperimentalni glasbeni projekt Dviganje glasu, kjer zavzema vlogo inštrumenta, glasu, telesa, pesnice in performerke, projekt pa se v različnih oblikah razvija dalje. Ustvarja tudi v okviru performativne platforme Via negativa, se študijsko ukvarja s petjem ter raziskuje psihodramske potenciale za gledališko ustvarjalnost pri delu z režiserjem Tomijem Janežičem. Sodeluje tudi s pesnico, pisateljico in glasbenico Nino Dragičević ter je del šansonjerske ekipe Svetlane Makarovič. Že od srednješolskih let je dejavna tudi na področju različnih neodvisnih in odvisnih literarnih platform. Od srednje šole dalje je svoje pesmi objavljala v različnih revijah in knjižicah, predvsem pa je z njimi nastopala v živo ter združevala poezijo, glasbo in perfomans. Avgusta leta 2020 pa je izšel tudi njen pesniški prvenec Ranerane, ki združuje široko paleto različnih umetnikov in se razširja ter nadgrajuje v virtualno platformo ranerane.si. Leta 2019 je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko v predstavi še ni naslova režiserja Tomija Janežiča v produkciji SMG, s katero je ekipa osvojila tudi Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame in veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Leta 2017 je skupaj s soigralci iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro. Leta 2015 je prejela akademijsko Prešernovo nagrado za avtorski projekt Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev, leta 2014 akademijsko Prešernovo nagrado letniku za predstavo 1981 ter na Festivalu slovenskega filma v Portorožu vesno za glavno žensko vlogo za lik Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad režiserja Dominika Menceja.

Ljubi zajce in nima Facebooka.

BITI ALI NE BITI

 

Kakšno je to vprašanje?

Seveda biti.

 

Biti z vsakim dnem boljši,

bolj drzen in pametnejši,

bolj prodoren in lepšejši,

biti nekdo ali pa raje ne biti.

Biti nihče je manj kot ne biti.

 

Biti ali ne biti?

Kakšno je to vprašanje?

 

Ne biti.

Ne riskirati.

Ne želeti.

Ne poznati.

Ne vedeti.

Ne boleti.

Ne biti.

 

Biti ali ne biti?

Kakšno je to vprašanje?

 

Mogoče pozabiti.

Prebiti življenje.

Se ubiti?

In oditi?

Kakšno je to vprašanje?

Se ubiti?

Je ne biti isto kot se ubiti?

Koga ubiti?

S kom oditi?

Kdo biti, če ne biti?

Kdo biti, če biti?

Biti.

Biti nekdo!

Biti ti.

 

Moja pesem noče

v globino,

dovolj je drugih,

ki to delajo.

 

Moja pesem gre

v nebo in

prek poljan

v vesolje.

 

Vsi vi, ki date

nekaj in vse

na to globino,

pojdite kdaj

na izlet

v vesolje.

 

A veste, da

vesolju

še niso našli konca.

Globina

pa je davno

zdefinirana,

izmerjena,

postavljena na

trdna tla.

Pojdite kdaj

na izlet

v vesolje.

 

Biti ali ne biti?

Kakšno je to vprašanje?

Biti ali ne biti?

Kakšno je to vprašanje?

Biti ali ne biti?

Kakšno je to vprašanje?

 

Ne bom se tunkala

pod vodo,

da si ne zmočim kril.

https://ranerane.si/biti-ali-ne-biti/

PUNČKA IZ PORCELANA      

      

Vtisnil si mi svoje

želje in strasti

v hrbet.

Dovolj močno si

udrihal, da si mi

izbil narcise in

mladost iz duše,

a premalo, da bi

pregnal puhasto

živalco, ki je

zrasla v zver.

 

Vtisnila sem si

tvoj obraz globoko

v spomin.

In tvojo roko, ki

je šla predaleč.

Tvoj švic na

svojih laseh,

slino, majhnega

tiča in tvoj strah

pred svetom.

 

Strah, ki me je

navdajal z grozo,

ker se ga sam

nisi zavedal.

Strah, ki je hranil

mojo žival.

Strah, v katerega

sem se brez

lastne volje

zaljubila.

 

Nabrala bom

narcise

in te z njimi

zadušila.

Zrezala ti bom

telo in te v

žaklju porinila

po hribčku navzdol

v prepad.

 

Zarjula bom kot

zver, da se ti bo

mrtvemu ustavil dih.

Pela bom od sreče

in veselja.

Le dvoje imam

od tebe;

čir na želodcu

in te pesmi na

ustnicah.

 

Tvoja punčka iz porcelana.

 

Lepo si pazil name.

Nisem se razbila.

https://ranerane.si/puncka-iz-porcelana/

ČESTITKE IN POZDRAVI                                 

 

Jutri imaš rojstni dan.

Ne bom ti prinesla

šampanjca za nazdravit,

ker bi ti bolj prav

prišla nova jetra.

 

Prišla te bom pozdravit

in ti že stodevetintridesetič

povedat, da si moj dedek in

kakšno je kaj vreme zunaj.

 

Zaprt, bled ko smrt,

praznuješ rojstni dan,

danes malo bolj rumen

kot ponavadi. (2x)

 

Kaj naj ti zapojem, da

boš hitreje zaspal?

 

Spomin imaš kot

zlata ribca in

boli te za vse,

bolijo le preležalnine.

Jaz pa grem v glavi

nazaj in naprej in

jočem medtem ko

pojem vse najboljše

nekomu, ki je rad živel,

dokler je smel.

 

Zaprt, bled ko smrt,

praznuješ rojstni dan,

danes malo bolj rumen

kot ponavadi. (2x)

https://ranerane.si/cestitke-in-pozdravi/

 

HAMLET

 

Spet sem zamudila.

Predolgo sem se

oblačila v kostum.

Tkanina me zapeljuje

bolj kot sama vsebina.

Tudi če me ni na oder,

ploskajo.

Biti ali ne biti

ni več vprašanje.

Pomembno je, kaj

se govori v medijih.

https://ranerane.si/hamlet/

Anja Novak, Ljubljana

 

Edited by Aleksandra Krasovec, Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences and Boštjan Božič, University of Ljubljana

 

Schreiben Sie einen Kommentar

Ihre E-Mail-Adresse wird nicht veröffentlicht. Erforderliche Felder sind mit * markiert