Arseniju Tarkovskemu ob rojstnem dnevu
izgubljen je v brezčasju prostor dni brez strahu
zaradi kapelj prozornih le drhtijo socvetja
deževanja učila sem se v višji šoli deževnic
in dež prepozna me po hoji v prahu
in začel je prodirati v moj vzorec predroben
brišoč vse te meje med leti prehrupnimi
in drugim življenjem
med življenjem – in tem kar po njem je
deževni urok – zavaruje tudi pred hudim
deževni urok – kot molitev o sanjah
se ljubkuje med prsti v prodorni modrini
dež – nadež – vdežjuzdežja…
deževanja učila sem se – kot nekdaj rastlinje
Ekaterina Velmezova, University of Lausanne & University of Tartu
V slovenščino je prevedla Aleksandra Krasovec, Narbonne