DOLGČAS
Dežuje v okras,
stotinka sekunde stopa v odsev.
Ruši se, kruši, a vse v triumfalni spev.
Razkroj trenutne dimenzije,
zastoj, ker se je zvezda uprla.
Našla sem jo v svoji dlani.
Dejala je: »Daj, da pogledam svet, ki me tolikokrat rani.«
Zanos v požaru, drevo pleše valček,
vrti se s časom v paru.
S silo se sreča razkraja.
In megla misli obdaja.
Trenutek je pobegnil,
ker so ga preveč lovili.
Vinsent Vilčnik, Maribor
Edited by: Polonca Pirnat, University of Ljubljana and Aleksandra Krasovec, Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences