Obljuba dela dolg – Vinsent Vilčnik
Tako nevešče tli današnje sonce.
Pritajeno razrašča svoje zlate niti v srca tukaj plešočih, z zemljo spojenih trav.
Redka je te dni takšna modrinaRead More →
Tako nevešče tli današnje sonce.
Pritajeno razrašča svoje zlate niti v srca tukaj plešočih, z zemljo spojenih trav.
Redka je te dni takšna modrinaRead More →
Si è rotto qualcosa in te,
irrimediabilmente.
Vuoi correre nella direzione
opposta dei tuoi passi eRead More →
datosti su paramparčad, toliko je znao,
slušajući škripu krakova u parku
i kako mu se kolena, ulepljena, sabijaju od šećeraRead More →
Ta krik, ta krik, ukazujoč tišini naj umolkne,
je v meni sprožil tektonski premik. Izzval je
kri, da se je vzvalovila v cunami in mi
pljusknila v srceRead More →
Писал о Чоране и – стал бессоннить сам. Нет, «по личным причинам».
Писао сам о Сиорану и – почео сам да несаничарим и самRead More →
Имела неосторожность в феврале по какому-то поводу подарить Моону его фотопортрет, сделанный моей зеркалкой «Зенит»Read More →
L’amore è una notte insonne,
nel letto deserto, in cui mi sento
piccola e persa nelle correnti
dei pensieri fugaci, che fannoRead More →
Ko sem molče sedel za mizo, je mimo mene zavel čuden vonj. Vonj po kostanju, pomešan z aromo slano-toplega morja. Nič nisem videl.Read More →
Slavisches Seminar der Universität Zürich © 2025
Datenschutzerklärung