Jeseni 2024 je v samozalo\u017ebi iz\u0161la druga pesni\u0161ka zbirka Anja Novak<\/span><\/a> Anjute \u017dila\u017eili<\/em> (Ljubljana, 2024), prvo, Rane rane<\/span><\/a>, pa je leta 2020 objavila zalo\u017eba Sanje. Obe knjigi sta umetni\u0161ka objekta in deloma spominjata na knjigo umetnika, zahvaljujo\u010d svoji prefinjeni, izdelani obliki, kjer je vsak detajl premi\u0161ljen do popolne pre\u010di\u0161\u010denosti (za oblikovanje je odgovarjala Tajda Pavleti\u010d). Prva knjiga je ozna\u010dena z rde\u010do barvo, na njeni beli platnici zija rde\u010da razpoka rane, tako kot v sredini knjige isto asociacijo vzbuja ve\u010d rde\u010dih strani, na katerih ni nobenega besedila. V zbirki Rane rane je Anja zbrala svojo poezijo, ki jo je pisala deset let. Zbirka zaobjema obdobje dora\u0161\u010danja mladega \u010dloveka ter s tem povezana do\u017eivetja. \u017dila\u017eili je, po avtori\u010dinih besedah, \u00bbmodra\u00ab sestra prve, \u00bbrde\u010de\u00ab knjige; je modre barve, istega formata, a namesto rde\u010de razpoke ima ta knjiga luknjo. Skozi njo je napeljana dolga modra vrvica, ki prepleta in povezuje njeno vsebino na na\u010din krvne \u017eile, o\u017eilja, saj je tudi eden od glavnih motivov knjige motiv povezanosti vsega z vsem. Posebno \u017eivost in toplo, intimno otipljivost dodajajo knjigi Anjini ro\u010dni posegi \u2013 podpisi s svin\u010dnikom, z lepilnim trakom pritrjena slikica (z junakinjo slovite risanke \u2013 Liso Simpson, ki s prsti ka\u017ee \u010drko L), kos gaze, pobarvan v rde\u010do barvo in vlo\u017een med strani \u2013 vse to zbirko pribli\u017ea osebnemu dnevniku, knjigi umetnika … Vsaki pesmi iz zbirke Rane rane je dodana QR koda, s pomo\u010djo katere se odpirata spletna stran ranerane.si in vsebina, povezana z izbrano pesmijo \u2013 avdio, video in foto gradivo, s tem pa je Anjina poezija dobila multimedijsko dimenzijo. \u017dila\u017eili ima samo eno QR kodo na koncu knjige, ki bralca pove\u017ee s stranjo na istem portalu, posve\u010deno nadaljnjemu ustvarjanju avtorice: ranerane.si\/zilazili\/<\/a><\/span>. Tudi tukaj najdemo raznovrstno gradivo, pesmi iz zbirke in tudi nove. Nekatere izmed njih je Anja uglasbila in tudi mojstrsko zapela. Predstavitev obeh zbirk je bila ozna\u010dena s performativnostjo: ko igralka in pevka Anja Novak bere in izvaja svojo poezijo, nastaja prava predstava z glasbenimi in gledali\u0161kimi vlo\u017eki, ki postavi v ospredje zna\u010dilno zvo\u010dnost in ritmi\u010dnost njenih pesmi in se v tak\u0161ni obliki neizogibno nadgradi z dodatnimi smisli.<\/p>\n\n\t\t\t Poezija Anje Novak bralca ne more pustiti ravnodu\u0161nega. Je zelo \u010dute\u010da, iskreno in razgaljajo\u010de zre v vse, kar \u010dlovek v svojem vsakdanu raje odrine na stran, da lahko nadaljuje ustaljeno \u017eivljenje. Glavni medij v tem spodkopavanju resnice, in torej razkrivanja \u017eivljenja kot takega, postaja telo, ki zavzame v Anjinem pesni\u0161kem univerzumu neznanski, skoraj totalen nadpolo\u017eaj, postaja orodje dojemanja sebe in drugih, mu\u010dnega, skoraj patolo\u0161kega raziskovanja, pronicljive refleksije ter vir neizmerne bole\u010dine. Zato imeni obeh zbirk ne delujeta kot zgolj metafori, ampak vstop v ta krvave\u010di, ranljivi in nezaceljeni svet. Na podoben na\u010din delujejo zgradba druge zbirke in naslovi pesni\u0161kih ciklov: Zibka krvi, \u017dile popkovine, Sr\u010dni cikel, Kr\u010dne \u017eile in krvni strdki, Mikrocirkulacije, Hladnokrvnost\/i, Horror vacui, Infuzije, Pesni\u0161ka \u017eilica<\/em>.<\/p>\n Epigraf k delu Horror vacui<\/em>, ki je citat iz V. Novatina, tako zveni izjemno zgovorno:<\/p>\n Vsaka pesem je naklju\u010dje in usodna nujnost hkrati.<\/em><\/p>\n Pesem je stra\u0161ljivo odprtje.<\/em><\/p>\n Bu! <\/em>(str. 133)<\/p>\n Naslov zbirke in ene njegovih glavnih pesmi je \u017dila\u017eili<\/em>. Ta \u017ee v sebi koncentrira klju\u010dne smisle, motive in prijeme Anjine poezije \u2013 temo in metaforiko telesa (krvi, notranjih organov, \u017eivljenjskega pogona, ranljivosti) in njegovih \u017eelja, besednih in zvo\u010dnih iger. Izraz \u017eila\u017eili<\/em> in vrsta sozvo\u010dnih besed, ki se pojavljajo v tekstu, odkrivajo duhovit niz pomenov, zdi se, da bi se ga dalo nadaljevati v nedogled: \u017eila, o\u017eilje, la\u017ei, li\u017ee, \u017eeli, sr\u017e \u017eivljenja \u2026<\/p>\n \u017dILA\u017dILI<\/strong><\/p>\n govori<\/p>\n \u017eila \u017eilo<\/p>\n ve\u017ee<\/p>\n in \u017eeli<\/p>\n \u017eila \u017eili<\/p>\n la\u017ee<\/p>\n ljubi<\/p>\n la\u017ee<\/p>\n ljubi<\/p>\n li\u017ee<\/p>\n rane \u017eila<\/p>\n drugi \u017eili<\/p>\n ne more ube\u017eat<\/p>\n se pretaka<\/p>\n sta spojeni \u017eili<\/p>\n po naklju\u010dju<\/p>\n z \u017eilo \u017eila govori<\/p>\n li\u017ee rane<\/p>\n la\u017ee da je ne boli<\/p>\n \u017eile kri\u017ei<\/p>\n in te\u017eave<\/p>\n in sladke<\/p>\n pomaran\u010dice<\/p>\n li\u017ei li\u017ei<\/p>\n kri<\/p>\n kri\u017ei\u0161\u010de \u017eil<\/p>\n la\u017ei in \u017eelj<\/p>\n napeti in krvavi udi<\/p>\n v drug prekrvavljen organ<\/p>\n \u017eivljenje \u017eile<\/p>\n sr\u017e \u017eivljenja<\/p>\n sr\u017e telesa<\/p>\n njen cilj<\/p>\n priti do srca<\/p>\n sladke hru\u0161ke<\/p>\n srce motor<\/p>\n olje kri<\/p>\n \u017eilna cesta<\/p>\n zapletena<\/p>\n in zavita<\/p>\n je povsod<\/p>\n krvavi pot<\/p>\n \u017eila kri dr\u017ei<\/p>\n stiska in du\u0161i<\/p>\n pusti da te\u010de<\/p>\n kri<\/p>\n be\u017ei be\u017ei<\/p>\n po \u017eili<\/p>\n \u017eila \u017eili jo podaja<\/p>\n kot \u0161tafeto<\/p>\n kri<\/p>\n be\u017ei be\u017ei<\/p>\n v \u017eivce mi\u0161ice organe<\/p>\n edina \u017eelja<\/p>\n kri<\/p>\n v naslednjo \u017eilo<\/p>\n ne na tla v zemljo<\/p>\n kri. <\u2026> (str. 8\u20139)<\/p>\n Ustvari se ob\u010dutek, kot da bi pesnica uprizarjala \u017eivljenjski tok z njegovim hite\u010dim, \u010darajo\u010dim ritmom. Tema povezanosti vsega z vsem ima zato poseben pomen. Na koncu pesmi se pojavlja drugi zna\u010dilen pol v Anjinem univerzumu \u2013 \u00bbgola Resnica\u00ab: \u00bbkdo me bo ljubil tako spremenljivo \/ kdo me bo ljubil golo \/ Resnico\u00ab (str. 11). Prav to razgaljajo\u010de prikazovanje stvari, izpostavljanje ne prav prijetne resnice, nad katero se vsi zgra\u017eajo in od nje odvra\u010dajo pogled (Legenda<\/em>, str. 128), je skriti, a prav zavestni moto njenega ustvarjanja.<\/p>\n Motiv povezanosti (odvisnosti, ujetosti) enega z drugim, vseh z vsemi in vsega z vsem rojeva zanimive in \u017eive slike, med katerimi so \u00bbketna\u00ab (Kdo ma koga<\/em>, str. 12), \u00bb\u010dlenek\u00ab: \u00bb\u010clenek sem, \/ na katerem se obra\u010data \/ divjina in beton\u00ab (Baba<\/em>, str. 13); pa tudi eden najljub\u0161ih Anjinih prijemov \u2013 novotvorbe, sicer neologizem \u00bbtwogether\u00ab v pesmi Akt<\/em>. Tako slovenska posebnost \u2013 dvojina \u2013 dobi novo, zagonetno obliko v drugem jeziku:<\/p>\n <\u2026><\/p>\n TWOGETHER<\/strong><\/p>\n beseda<\/p>\n se rodi<\/p>\n v odnosu.<\/p>\n TO<\/p>\n GET<\/p>\n HER (Akt<\/em>, str. 71)<\/p>\n <\/p>\n Telo in njegove funkcije tudi v temi povezanosti pridejo v ospredje in naredijo mo\u010dan vtis, na primer v pesmih preto\u010dna kapilara<\/em> in Izhod<\/em>.<\/p>\n \u010dlovek kri<\/p>\n se steka iz telesa<\/p>\n v telesa teles (preto\u010dna kapilara<\/em>, str. 105)<\/p>\n <\/p>\n IZHOD<\/strong><\/p>\n i\u0161\u010de<\/p>\n izhodi\u0161\u010de<\/p>\n vse se vedno<\/p>\n z\/vrne<\/p>\n samo vase<\/p>\n v srce<\/p>\n ali<\/p>\n v izdih<\/p>\n vdiha<\/p>\n to je zdaj vpra\u0161anje <\u2026> (str. 152)<\/p>\n \u00a0<\/strong>Glavna preokupacija in TEMA (ki bi jo lahko ozna\u010dili kar z za\u010detnicami) Anjinega ustvarjanja je nedvomno TELO (tudi z za\u010detnicami). Gotovo je te\u017eko spregledati, da je pesnica poklicna igralka, telo je in\u0161trument njenega profesionalnega delovanja. Kakor se na odru Anja s svojim krhkim in drobnim telesom popolnoma preda umetni\u0161kemu procesu, tako je tudi v poeziji. Mogo\u010de \u0161e na bolj intimen, neposreden na\u010din, brez sramu, telo pri njej izkazuje svojo mo\u010d in slabosti, vso svojo izpostavljenost, omejenost in tudi smrtnost. Telo je predvsem \u017eensko telo, ki mu pesnica dodeli svojo absolutno \u017eensko subjektnost in nas ponovno opominja, da je osebno tudi politi\u010dno (Moja bolezen<\/em>, str. 31).<\/p>\n Telo v njenih pesmih dobi veliko anatomskih podrobnosti, ki nas po tej plati celo spominjajo na slike Fride Kahlo. Mehi\u0161ko slikarko pesnica omenja med umetniki, ki so najbolj vplivali nanjo kot ustvarjalko. Pri tem je fiziolo\u0161kosti v Anjinih tekstih po ve\u010dini odvzet spolni zna\u010daj. Seksualnost sicer predstavlja obse\u017een del njenega pesni\u0161kega opusa, a najbolj pronicljive in zbadajo\u010de slike telesa se pojavljajo takrat, ko avtorica govori o bolnem telesu \u2013 prav takrat dobimo skoraj medicinsko, rentgensko, a hkrati kri\u010de\u010do, samoironi\u010dno, samoodtujeno protagonistkino podobo. Te pesmi so predstavljene na za\u010detku zbornika v ciklusu Zibka krvi<\/em>, kjer spopad z anoreksijo deluje kot boj s samo sabo in svojim telesom, z ne\u010dim, kar je neodmakljiv del sebe in izgleda kot vnaprej izgubljen:<\/p>\n Kako ravnati z rano,<\/p>\n ki ne neha krvaveti,<\/p>\n sestro moja. (Anoreksija<\/em>, str. 23)<\/p>\n V pesmi Slovo<\/em> dobi vsa protislovnost te bolezni hudomu\u0161ne, a hkrati groze\u010de dimenzije, ki se nalagajo na ljubezensko temo.<\/p>\n <\u2026><\/p>\n V zdravili\u0161\u010de,<\/p>\n v rehab<\/p>\n si se pri\u0161la<\/p>\n izbubit,<\/p>\n iz lupine<\/p>\n ven<\/p>\n izbrskat,<\/p>\n iztelesit<\/p>\n in poiskat<\/p>\n svojo pravo ko\u017eo.<\/p>\n Izrojena prihaja\u0161<\/p>\n kon\u010dno se rodit.<\/p>\n In si sre\u010dala modela,<\/p>\n modrooki slepi angel,<\/p>\n slepec, ki je vodil slepko,<\/p>\n ki ti dal je<\/p>\n kos srca,<\/p>\n ko\u0161 poljub\u010dkov,<\/p>\n \u010destitke in pozdrave<\/p>\n anoreksi\u010dni prasici,<\/p>\n lepotici in dojen\u010dku,<\/p>\n h\u010deri, sestri, soigralki,<\/p>\n biv\u0161i punci,<\/p>\n iztro\u0161eni,<\/p>\n samomorilni,<\/p>\n vneti in zadeti,<\/p>\n vsakr\u0161ni, nikakr\u0161ni,<\/p>\n slepec, ki je kri\u010dal zate:<\/p>\n Vrnite ji organe!<\/em><\/p>\n Vrnite mokro pi\u010dko!<\/em><\/p>\n Vrnite smeh,<\/em><\/p>\n predrznosti,<\/em><\/p>\n trojane!<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n K-va? <\u2026> (str. 36\u201337)<\/p>\n Telo je krhko in veliko stvari ne bi preneslo, \u010deprav sicer prenese ogromno. Telo v Anjini poeziji nas s tem zavaja, ker je predvsem sprejemnik mentalnega trpljenja, simptom du\u0161evne muke \u2013 muke, ki se z vso svojo mo\u010djo spravi na ta krvave\u010d fiziolo\u0161ki stroj.<\/p>\n <\u2026> Ranljiva na vsakem<\/p>\n kvadratnem milimetru,<\/p>\n vendar \u010dutim. <\u2026> (Baba<\/em>, str. 14)<\/p>\n Priljubljen prijem spro\u0161\u010danja napetosti \u2013 spoj med tragi\u010dnim in komi\u010dnim, sicer humornim samoponi\u017eevanjem, ustvari lucidni u\u010dinek in odra\u017ea dvojnost \u017eivljenja kot takega.<\/p>\n <\u2026> Tvoja vranica,<\/p>\n trebu\u0161na slinavka,<\/p>\n jetra in \u017eelodec,<\/p>\n kosti, mo\u017egani,<\/p>\n kapilare bi popokali.<\/p>\n Telo ne bi preneslo.<\/p>\n Slovesa niso za ljudi,<\/p>\n ki so del slovesa<\/p>\n od bolezni.<\/p>\n <\u2026><\/p>\n Delo vsaka no\u010d,<\/p>\n ko na pol bedi\u0161, da pre\u017ei\u0161 nad prsti,<\/p>\n ki bi lastnemu telesu izpraskali o\u010di<\/p>\n pa ko\u017eo dol s skeleta.<\/p>\n Vse srbi, vse skrbi.<\/p>\n Mamo, fotra, brate. <\u2026> (str. 34\u201335)<\/p>\n Telo se \u017ertvuje, telo se kaznuje, telo je zatirano, telo je posiljeno, telo se stara, razpada, telo eksplodira, telo je odtujeno (zato ker \u00bbtuja rana ne boli\u00ab (brihtna kapilara<\/em>, str. 108)), ampak je tudi ljubljeno. Telo je ma\u0161ina, je ute\u017e, je tesno telo, je boji\u0161\u010de. Protagonistka \u00bbbruha telesa\u00ab, rada bi se osvobodila od telesa, tako da ga sploh ne bi imela. Na ta na\u010din je ne bi oviralo, ampak to pomeni smrt. Nekje med temi eksisten\u010dnimi mejami se rodijo no\u010dne more, ki lahko med drugim na paradoksen na\u010din prinesejo \u00bbrazsvetljenje, ki ga ne razumemo\u00ab (Ekstazi<\/em>, str. 136).<\/p>\n Izjemen vidik tema bolnega, anoreksi\u010dnega telesa zagleda v motivu hrane in posebej lakote, metafori\u010dno uprizoritev dobijo prebavni procesi: \u00bbmoj \u017eelodec \/ je kot morje \/ po katerem sva priplula \/ na ta otok brez otrok\u00ab (Moj skelet si<\/em>, str. 78). V cveto\u010di kapilari<\/em> se \u017eelodec znajde v sredi\u0161\u010du nemirnega in razbolelega telesa\/du\u0161e:<\/p>\n srbi jo ko\u017ea<\/p>\n skrbi jo njen \u017eelodec<\/p>\n cvetje iz ranic (cveto\u010da kapilara<\/em>, str. 107)<\/p>\n Posebno izrazit primer, kjer \u010duvanje, gojenje teme lakote dobi svoj prakti\u010dno ljube\u010d, skrbno premi\u0161ljen vi\u0161ek, je pesem Povsod<\/em>, ki je tudi grafi\u010dna pesem, saj ima nenavadno vizualno obliko. Na dveh straneh se ponavlja beseda lakota in pu\u0161\u010da praznine, ki oblikujejo tri velike \u010drke L. Na eno od njih je z lepilnim trakom z vzorcem modrih ro\u017e z zelenimi listi pritrjena barvna slikica junakinje popularne risanke \u2013 Lise Simpson, ki s prsti ravno tako ka\u017ee \u010drko L. Na mestu, kjer naj bi se pojavila \u010drka L, pa kot napaka v programu, kot vrsta zatipkov spregovori nezavedno:<\/p>\n <…> lakota lakota lakota la do re mi fa so lakota sem lakota prevzeta od lepote vzeta od hudi\u010da preve\u010d za \u0161\u010ditena lepota \u0161\u010dit pred svetom lakota lepota lakota slepota lakota povsod ne deklica ne \u017eenska to je ni telo to je lakota pa dve nogi ki sta lakota to je krik infratankega ki je la\u010dno to je \u010dudo vita\/-ae lakota lakota la lakota lakota la lakota brez dlakota polako ta lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota lakota loveable loser lakota <…> (Povsod<\/em>, str. 25)<\/p>\n \u00bbLa lakota\u00ab kot lalangue<\/em> v filozofiji Jacquesa Lacana mogo\u010de v Anjini poeziji dobi psihoanaliti\u010dne dimenzije in postane koncept. Zvo\u010dna in besedna igra z besedo lakota nedvomno merita na vse skrite smisle in vzroke, ki se prebijajo na povr\u0161je in mo\u010dno pulzirajo. Zahvaljujo\u010d Lacanu tudi vemo, da je \u00bbnezavedno strukturirano kot govorica\u00ab. \u017de prej je Freud v ospredje podal ta aspekt nezavednega preko vica (v knjigi Vic in njegov odnos do nezavednega, 1905), ki je s slednjim povezan preko besednih iger, zgostitev in premestitev, torej vsega tistega, kar je Lacan imenoval lalangue<\/em>. Pesem Anje Novak, zavedno ali ne, ilustrira ta kompleksen in razburljiv mehanizem.<\/p>\n Na protisloven na\u010din protagonistka Anjine poezije na trenutke postaja celo objekt lakote, dobi zna\u010dilnosti hrane, postaja hrana zase ali za druge, v neposrednem ali prenesenem pomenu, z groze\u010de resnim ali ironi\u010dnim podtonom.<\/p>\n <…><\/p>\n Anjuta<\/p>\n izgorela<\/p>\n shirana<\/p>\n in bolna.<\/p>\n Popacale so jo<\/p>\n barabice zlorabice,<\/p>\n trmica, norost,<\/p>\n ambicije, mladost.<\/p>\n In zdaj ima prepoved<\/p>\n filmov,<\/p>\n knjig,<\/p>\n sanj,<\/p>\n idej,<\/p>\n okroglih miz<\/p>\n in galerij,<\/p>\n bognedaj<\/p>\n teatra.<\/p>\n Anjuta<\/p>\n mora svirat kurcu,<\/p>\n to je edina pesem,<\/p>\n ki jo sme igrat.<\/p>\n A kurca ni.<\/p>\n Anjuta le\u017ei<\/p>\n v postelji<\/p>\n in se sku\u0161a<\/p>\n kot sardela v konzervi<\/p>\n \u010dim manj premikat.<\/p>\n Anjuta pridna. (Igralka<\/em>, str. 29\u201330)<\/p>\n Dejansko humorni prizori se izmenjujejo s tema\u010dno platjo teme lakote, namernega zavra\u010danja prehranjevanja.<\/p>\n Veliki \u010drni pes<\/p>\n sledi moji lakoti.<\/p>\n Ko laja, odmev<\/p>\n po\u017eira moje kosti.<\/p>\n Za vajo si re\u017eem<\/p>\n meso dva centimetra<\/p>\n globoko in spodaj<\/p>\n mi raste \u0161e ena ko\u017ea.<\/p>\n Moja ko\u017ea ni trda,<\/p>\n moja ko\u017ea je dvojna.<\/p>\n Vadim umiranje,<\/p>\n da bi ga la\u017eje prenesla. (Skoz gozd<\/em>, str. 28)<\/p>\n Obsesija s telesom se vsekakor nadaljuje v ljubezenskih pesmih in prikazuje \u0161e dodatno paleto pomenov. LJUBEZEN je sicer ta tema v Anjini poeziji, ki ji navdihne najbolj plodno ustvarjenje, porodi svoj pesni\u0161ki univerzum in nedvomno najbolj vznesene slike. V \u017dila\u017eili sta temu posve\u010dena centralni Sr\u010dni cikel<\/em>: Aritmije in defibrilacije<\/em> ter Kr\u010dne \u017eile in krvni strdki<\/em>.<\/p>\n Ljubezen protagonistke, njen \u010dustven in \u010duten svet so tako intenzivni in razse\u017eni, da osvojijo dimenzije naravnih elementov in pojavov ter se tako prika\u017eejo kot reke, oceani, sne\u017ene burje in sonce.<\/p>\n Bila sem kot skala,<\/p>\n ki jo morje, ki je val,<\/p>\n bije brez prestanka.<\/p>\n Bila sem bolna.<\/p>\n Bila sem kot gladina jezera,<\/p>\n v katero se nih\u010de ve\u010d ne pogleda.<\/p>\n Bila sem bolna.<\/p>\n Kakor zemlja vodo<\/p>\n sem pila \u010das, ki je mineval.<\/p>\n Potrpe\u017eljivo.<\/p>\n Dnevi so se odpirali<\/p>\n kot sve\u017ee rane.<\/p>\n \u010cas je zdravil.<\/p>\n Bila sem bolna.<\/p>\n Ljubi me je negoval.<\/p>\n Me hranil kot pravkar<\/p>\n rojeno z objemi in<\/p>\n makaroni.<\/p>\n Listu vidim rebra<\/p>\n in zatipam svoja.<\/p>\n Po\u010dasi izginjajo<\/p>\n v meso.<\/p>\n On je prvi val,<\/p>\n ki me je ponesel. (Cuz she made images that intelect would never make<\/em>, str. 61)<\/p>\n Ljubezen se predstavi z razli\u010dnimi fazami odnosov med ljubimcema \u2013 od trenutkov zaljubljenosti, sre\u010de v dvoje, fizi\u010dne in mentalne bli\u017eine, skupnih do\u017eivetij, krajev, ki so s tem povezani, do bole\u010dine zapustitve in (ne)sprejetja osame. Ljubezenski odnos izpostavi vpra\u0161anja mladosti, privla\u010dnega telesa, \u017eelje po pozornosti, pomembne preizku\u0161nje s \u010dasom in staranjem. \u010custva protagonistke so tako mo\u010dna, da ljubljen \u010dlovek postane del nje, kar v Anjinem pesni\u0161kem univerzumu pomeni del organizma, osr\u010dja \u010dlove\u0161ke biti.<\/p>\n <…><\/p>\n ljubi<\/p>\n ljubi v mojem<\/p>\n kostnem mozgu si.<\/p>\n <…><\/p>\n moj skelet<\/p>\n gre na izlet<\/p>\n ljubi ljubi<\/p>\n pu\u0161\u010da\u0161 me<\/p>\n na tleh le\u017eat<\/p>\n pravi\u0161 mora\u0161<\/p>\n me izdat. <\u2026> (Moj skelet si<\/em>, str. 76, 78)<\/p>\n Pesnica raziskuje tudi naravo po\u017eelenja in spolnega u\u017eitka. Eroti\u010dnost, telesnost pesni\u0161kih besedil ima tako prekrit, a tudi neposreden seksualen zna\u010daj. V ljubezenskem ciklu spolnost pomeni predvsem najve\u010djo bli\u017eino:<\/p>\n Ljubimte.<\/p>\n Tu poleg sebe.<\/p>\n Folk pa bere to pesem<\/p>\n in ne verjame, da res<\/p>\n le\u017ei\u0161<\/p>\n v tem trenutku<\/p>\n gol tu poleg mene.<\/p>\n Da me res dr\u017ei\u0161<\/p>\n z eno rokico<\/p>\n za jo\u0161ko, spi\u0161<\/p>\n in jaz pi\u0161em<\/p>\n oble\u010dena le<\/p>\n v samo sebe.<\/p>\n Ljubimte<\/p>\n in jaz berem.<\/p>\n Oble\u010dena le<\/p>\n v tvojo dlan<\/p>\n in skoz obleko<\/p>\n kuka moj nipelj. (Jutro<\/em>, str. 64)<\/p>\n Angle\u0161ka beseda nipelj spominja na pesem gvajansko-angle\u0161ke pesnice Grace Nichols (roj. 1950), ki jo Anja Novak ob\u010duduje.<\/p>\n Stars are the nipples<\/p>\n of angels<\/p>\n pressed against the face<\/p>\n of heaven. (On Stars<\/em>)<\/p>\n Prsne bradavice v kontekstu teh dveh pesmi delujejo kot simbol absolutne ne\u017enosti in ljubkosti, znamenje notranjega miru in sre\u010de. Drugi protipol je spolno po\u017eelenje, neukrotljiva \u017eelja predvsem \u017eenske, ki postaja narava sama, njen orgazem pa je tako mo\u010den kot smrt. Pesnica pomenljivo daje kot epigraf k ciklu Kr\u010dne \u017eile in krvni strdki<\/em> stavek iz feministi\u010dnega eseja H\u00e9l\u00e8ne Cixous Smeh Meduze (1975): \u00bbMo\u0161ki so iz Meduze naredili po\u0161ast, ker so se bali \u017eenske sle in besa\u00ab (str. 89).<\/p>\n V pesmi Meduza <\/em>pesnica nari\u0161e svojo podobo \u017eenske in njenega vesoljskega po\u017eelenja.<\/p>\n jo bo\u0161 \u0161e hotu ko pride<\/p>\n jo bo\u0161 umil in obleku<\/p>\n ko se vrne divja\u010da<\/p>\n iz luknje morja<\/p>\n iz grehov in pene<\/p>\n z ognjem bo \u0161la<\/p>\n v jeben iglu<\/p>\n stolp iz ledu<\/p>\n a jo res ho\u010de\u0161<\/p>\n tak\u0161no druga\u010dno<\/p>\n kot je ne mara\u0161<\/p>\n lepljivi lasje<\/p>\n tuji dotiki<\/p>\n svobodno telo<\/p>\n mlade bele no\u010di<\/p>\n prsi na koki<\/p>\n oko za oko<\/p>\n poljub za poljub<\/p>\n fantazma orgazma<\/p>\n usta in ka\u010de<\/p>\n fante in punce<\/p>\n jo ho\u010de\u0161 pretepst<\/p>\n in ji pol lizat rane<\/p>\n <…><\/p>\n ajo bo\u0161 ajo bo\u0161<\/p>\n tako kot jo zmeri<\/p>\n da ji pride na ful.<\/p>\n Dej me do konca.<\/p>\n Dej me res tko da bom<\/p>\n ko se vrnem dej me<\/p>\n res tko da umrem. (Meduza<\/em>, str. 92\u201393)<\/p>\n Eroti\u010dna lirika Anje Novak ne obide teme spolnega nasilja in zlorabe, teme \u017eenske \u2013 objekta za u\u017eitek drugega, njeno telo je s tem omrtvi\u010deno in postaja hrana za mo\u0161kega.<\/p>\n KUPUJE PLA\u0160\u010cE<\/strong><\/p>\n v spletnih trgovinah<\/p>\n ampak je noben<\/p>\n ne more skrit<\/p>\n bolje kot bole\u010dina<\/p>\n jo objame<\/p>\n skrije pred<\/p>\n samo bole\u010dino<\/p>\n se za\u0161\u010diti<\/p>\n z bole\u010dino.<\/p>\n <…><\/p>\n Zato<\/p>\n bo zate skrpala<\/p>\n telo popolno<\/p>\n telo obstransko<\/p>\n svojega telesa<\/p>\n da bo\u0161 lahko<\/p>\n u\u017eival v njeni<\/p>\n njam<\/p>\n dobri<\/p>\n pohani<\/p>\n zaklani<\/p>\n pi\u0161ki<\/p>\n njam.<\/p>\n Mrtve\/ga<\/p>\n ni\u010d ne boli. (Kupuje pla\u0161\u010de<\/em>, str. 74)<\/p>\n Re\u0161uje \u017eivljenje vsakemu \u010dloveku je pa bli\u017eina, \u00bbnamesto strahu\u00ab.<\/p>\n <\u2026><\/p>\n Lahko pride\u0161,<\/p>\n pojedla bova kuki<\/p>\n in samo ti\u0161\u010dala<\/p>\n goli telesi skupaj.<\/p>\n Ne bo\u0161 imel otrok<\/p>\n z menoj<\/p>\n in jaz ne bom<\/p>\n s teboj dobila<\/p>\n sr\u010dnih krvavitev<\/p>\n ali menstruacije. (Ocufana \u017eli\u010dka<\/em>, str. 86)<\/p>\n Naj omenim \u0161e druge pomembne teme Anjine lirike, med katerimi so dru\u017eina, delo, sanje in strah. Cikel \u017dile popkovine<\/em> vsebuje pesmi, ki so posve\u010dene babici, dedku, mami, o\u010detu in so neskon\u010dno ljube\u010de ter srce parajo\u010de. Delo pesnica prika\u017ee preko motivov delovnega mesta, ob\u010dudovanja mrtvega dela, te\u017ekega vzpenjanja v hrib, tr\u017eenja mo\u017eganov, nasilnih kolegov \u2013 vse to skozi dru\u017ebeno prizmo in ve\u010dinoma v ironi\u010dnem registru.<\/p>\n Podnevi sem \u010distilka,<\/p>\n Pono\u010di pa igram Othella.<\/p>\n Samo \u0161lape preobujem. (Tiha mala muzika igra<\/em>, str. 135)<\/p>\n Formalna, jezikovna plat Anjine poezije se predstavlja kot nekaj dejansko kompleksnega, premi\u0161ljenega in izdelanega, ohranja spro\u0161\u010den in spontan zna\u010daj besednih in zvo\u010dnih iger, prostor za neskon\u010dno raziskovanje skritih, nepri\u010dakovanih in neo\u010ditnih pomenov na prvi pogled. Grafi\u010dni zapisi besed (v\u010dasih brez presledkov ali z dodanimi presledki, v pogovorni obliki), vrstic pripomorejo k temu plasti\u010dnemu, \u017eivemu, inteligentnemu in prekipevajo\u010demu ustvarjalnemu procesu, ki deluje neustavljivo in neiz\u010drpno. V eni od pesmi Anja poda dobro definicijo tega sicer \u017eivljenjskega procesa: \u00bbsmo samim sebi tipalka\u00ab (Samo mora<\/em>, str. 137). In zato ker \u00bbbesede ne odtehtajo te\u017ee te ljubezni\u00ab (Bemti boga pesem<\/em>, str. 80), \u00bbdotik je vpoklican tam, kjer besedi spodleti\u00ab (Objemi me<\/em>, str. 150). Prav besedne igre, aforisti\u010dnost, filozofskost Anjinih tekstov, njihovi pomenljivi spodrsljaji in zatiki kot vsaka prava poezija utelesijo ta unikaten dotik, ki razkrije dodatne \u010dutne in \u010dustvene dimenzije, \u00bbspomin brez jezika\u00ab, ki je zapisan v krvi … Lahko re\u010demo, da kot vsaka prava literatura Anjine pesmi podajajo predogled \u017eivljenja, ki ga \u017eivljenje s\u00e1mo ni sposobno uresni\u010diti na tako prodoren in hkrati tola\u017eljiv na\u010din. Raziskovanje \u017eivljenja pa ni ni\u010d drugega, kot raziskovanje resnice, o kateri Anja na koncu svoje knjige z rde\u010dim svin\u010dnikom pripi\u0161e citat iz O. Wilda: \u00bbResnica je redkokdaj \u010dista in nikdar preprosta\u00ab (str. 162). \u017divljenje in resnica sta torej predmeta Anjinega pesni\u0161kega spoznanja, med drugim tudi preko njenega \u00bbfemale gaze\u00ab, umetni\u0161ki sredstvi pa nista ni\u010d drugega kot telo in jezik. Zadnja pesem v zbirki \u017dila\u017eili Z nobeno pesmijo<\/em> v sebi koncentrira te klju\u010dne smisle.<\/p>\n Z NOBENO PESMIJO<\/p>\n se ne morem<\/p>\n izpisat<\/p>\n iz tega \u017eivljenja.<\/p>\n z nobenim delom<\/p>\n se ne morem<\/p>\n izdelat<\/p>\n iz te bole\u010dine. (str. 159)<\/p>\n <\/a><\/p>\n <\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/files\/2025\/05\/Anja-Novak-768x1024.jpg\")
<\/a><\/div>\n\t\t\t\t\t\t![\"\"](\"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/files\/2025\/05\/Anja-Novak-1-768x1024.jpg\")
<\/a><\/div>\n\t\t\t\t\t\t