{"id":12291,"date":"2022-10-10T09:12:43","date_gmt":"2022-10-10T07:12:43","guid":{"rendered":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/?p=12291"},"modified":"2022-10-10T09:21:47","modified_gmt":"2022-10-10T07:21:47","slug":"crno-impresije-iz-depresije-vinsent-vilcnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/2022\/10\/10\/crno-impresije-iz-depresije-vinsent-vilcnik\/","title":{"rendered":"\u010crno. Impresije iz depresije \u2013 Vinsent Vil\u010dnik"},"content":{"rendered":"

 <\/p>\n

\u010cRNO<\/strong><\/p>\n

IMPRESIJE IZ DEPRESIJE<\/strong><\/p>\n

\u010cAJANKA<\/strong><\/p>\n

Ko sem mol\u010de sedel za mizo, je mimo mene zavel \u010duden vonj. Vonj po kostanju, pome\u0161an z aromo slano-toplega morja. Ni\u010d nisem videl. Ker me je tako prevzela. Prekri\u017eal sem noge in se prepustil objemu naslonjala svojega hrastovega stola. Po\u017eirke sem srkal po\u010dasi in s posebno previdnostjo, da teh lanenih kodrov slu\u010dajno ne izlijem po mizi, pri kateri sem sedel. Po temno rjavi mizi, ki je nosila moje sanje in mi pustila, da si jih sam pogrnem. Slednji srk njenih rjavih o\u010di je bil vro\u010d. Opekel sem se in se od neprijetnosti tega pripetljaja ugriznil v jezik. Ni mi bilo ve\u010d do \u010daja. Vstal sem in se nestrpno odpravil na balkon, ki zeva iz zapra\u0161ene omare, v kateri \u017eivim. Z rokami v \u017eepu sem opazoval zvezdnato nebo, a zvezde nisem videl nobene. Vonj je spet zavel pod mojim nosom, a tokrat v drugi obleki. Oble\u010den v pomaran\u010dno lupino, posut s cimetom. A imel je nekaj \u2026 Okoli vratu je imel vonj po drevesnem lubju. Oslepel sem. To vem \u017ee, odkar mi je ona ukradla srce. \u017deja me je primorala k vnovi\u010dnemu sedu. Po\u017eirek, ki se mi je sedaj preto\u010dil skozi grlo, je bil grenak. Okus po njenem slovesu, po njeni poslednji bledici me je spravil v ka\u0161elj in od njegove sile se mi je iz o\u010di prikradla prepovedana solza. Prva po trinajstih dneh. Prva in zadnja in minljiva, a ve\u010dna. \u010caj je izgubil svoj okus, svoj prvotni okus po zvenu njenega pe\u0161\u010denega smeha. Izgubil je okus po cvetlicah na njenih ramenih, ki so ji zrasle po operaciji. In takrat se je vse to za\u010delo. Nisem slutil. Ona pa je vedela. Nisem slutil, da so bile cvetlice strupene, da bi jih bilo treba potrgati. Midva pa sva namesto tega naredila \u0161opek smrti. Ko so ji o\u010di ugasnile, so z iskricami ukradle moje srce. In moje \u017eivljenje so pokopali z njenim \u017eare\u010dim telesom. Zdaj imam le \u010dajanke. Skuham si \u010daj z okusom po spominih, na en stol sedem jaz sam, na drugem me gleda ona. Jaz pa vidim le prazen stol in skodelico, ki se ne prazni. Pa sem ji sladkal \u010daj, z medom, tako kot vsako jutro, ko je \u0161e spala. A zdaj se skodelica ni in ni hotela izprazniti. Jaz pa pijem \u010daj spominov. Pijem in pijem \u2026 Ni mi ve\u010d do \u010daja. Spravim ga v termovko, da se ne ohladi in odidem iz hi\u0161e, k njej. Njen grob je pust. Niti slike ni, ker je zame \u0161e zmeraj \u017eiva. Ni mi ve\u010d do \u010daja, samo do okusa njene mle\u010dne ko\u017ee! Ni mi do \u010dajank! Ko takole hlastam za zrakom, izlijem \u010daj iz termovke na zemljo njenega groba, se obrnem in mol\u010de odidem. Zdaj bom pil samo \u0161e kavo.<\/p>\n

PRETE\u017dNO JASNO<\/strong><\/p>\n

Dana\u0161nji trenutki so se vzpenjali v globo\u010dino in o\u010darali \u010das ter ga prepri\u010dali k ovekove\u010ditvi. Skalnat opoldan, porasel s son\u010dnimi \u017earki namesto sen\u010dnega mraka, je zape\u010datil pismo, ki si ga danes pi\u0161em za naslednji\u010d. Popoldan, ki si ga bom zamol\u010dala, je bil bolj porasel s tajgo in skril se je bil vetru in njegovi britvi. Tako je zarasel, da ne najdem poti do no\u010di. Izgubila sem se v dnevu in se zna\u0161la v tamkaj\u0161njem gnevu. Miroljuben je dan in prizanesljive so ure, \u010dakam na veliki \u00bbDIN DON,\u00ab a izgleda, da bom morala jedrnato preiti na jutro. Prelisi\u010dila bom \u010das!<\/p>\n

RDE\u010cE<\/strong><\/p>\n

V\u010dasih, ko pade\u0161 globoko, ko se nad teboj razteza samo tema, in to tako visoko, je to edina barva, s katero lahko barva\u0161 rano in bole\u010dino bri\u0161e\u0161. Ne mara\u0161 za to ukano, za to rezanje \u2013 tako zvano. Ker ti \u0161iva\u0161! Lepilo je kri. Uteha je, ko tako po steklu srca mezi! V\u010dasih, ko ti usahnejo solze, ko se izsu\u0161i ti v du\u0161i, ker se ti vse \u017ee v ru\u0161evine kru\u0161i, je to edina reka, ki te napaja. Kri. Tako rde\u010da je. Kri. V\u010dasih odre\u0161ilna. In rde\u010da je. Ljubezen. In ljubezen je bolezen. In ker ta rez ti toliko pomeni. Razre\u017ee napetost. Srce se toliko za stvar ve\u010d ne meni! Ker v\u010dasih je preve\u010d! Preve\u010d natovorjena je du\u0161a. In to te sku\u0161a. Ta kri, ki se nam v telesih pretaka, namesto da se gorje v solze namaka, la\u017eje ga izkrivi\u0161. La\u017eje ga obarva\u0161. V rde\u010de. Ko gleda\u0161, kako te\u010de. Preusmeri\u0161 tok. Ker slane so solze in mu\u010dijo rano, a kri se izte\u010de in strdi se v prevleko. In ima\u0161 spet novo obleko. Kot da ni\u010d ni bilo. Ker \u2012 ko potegne\u0161 po ko\u017ei in umirjeno se razcefra\u0161, se zaveda\u0161, kaj vse v resnici ima\u0161, kaj se skriva in te izziva, kaj vse se ti v globino izliva in ve\u0161; kri vse to izpodriva! Samo da jo vidi\u0161, kri, kako leze po podlahti, manj boli, manj skeli. Otopelost se porodi. Otrplost in pozaba. In nato se ozira\u0161. Ozira\u0161 se na rano, na mesto, kjer si sam vase zarezal, da si potrdi\u0161; zdaj mi je spet la\u017eje. Ne more\u0161. Ne more\u0161 jokati, ker zato je treba nekoga poiskati. Ne gre napisati, ker potem bo vse to \u010dista resnica, in ne bo \u0161lo ve\u010d izbrisati. Za besede pa je turobnost prekruta. Ti no\u010de\u0161, da je resnica obuta! Ti no\u010de\u0161, da sploh obstaja. Ne gre, ker si oropan sre\u010de, in zato se tako ne mene\u010de iznakazi\u0161. Ker \u2012 ko enkrat opazi\u0161, da razblini korenino vzroka, je vedno bolj po\u010de\u010dkana tvoja roka. In misli o\u0161kropljene s krvjo. Ker rde\u010da je kri. Kot vino. Za\u010duti\u0161 sve\u017eino. Eni kozarec, drugi rezilo. Ko si ves rde\u010de umazan, se ti zdi, da je kot mazilo vse to, a s\u010dasoma postane jarem. Ujet si in zdi se, da je to edini izhod. Da si raztrga\u0161 vse! \u0160e ko\u017eo, da bo\u0161 popolnoma gol. Spontano pride, a ste\u017eka gre. Zaznamovan za \u017eivljenje, obsojen na izgubljenje. To je le slika, odre\u0161ilna se zdi in zato neznansko mika. A jedro je ukana. Ker kri lije v vedro spominov in to ne mine kar tako. Rde\u010de in teko\u010de. Peko\u010de je rezati se, nesmiselno se tako naprezati; za trenutek, morda dolg, potem pa spet re\u0161itve molk. Spet boli in skeli in te dra\u017ei, dokler ponovno ne nari\u0161e\u0161 cvetlic si nase. Rde\u010da je kri. V\u010dasih odre\u0161ilna. Ker preusmeri tok in misli v drugo smer obrne. Bole\u010dine tiste prave, tiste v du\u0161i, tiste v srcu, te okrne. A spomini ostajajo in postane\u0161 brazgotina. Ker hotel si \u0161e in \u0161e in naposled vedno ve\u010d iz lastne trte vina. Tako pa ne gre, ker samo smo ljudje. In tudi krvavo morj\u00e8 kdaj usahne. Ker ni to edini in zagotovo ne zdrav na\u010din, da se prizadetost odplakne. Rde\u010da je kri. V\u010dasih odre\u0161ilna. In rde\u010da. Je ljubezen.<\/p>\n

LU\u010c V TEMI<\/strong><\/p>\n

Ko takole brezglavo letim skozi svoje \u017eivljenje, se ve\u010dkrat obregnem ob vise\u010de vpra\u0161anje v zraku; od kod v mojih o\u010deh toliko vlage? Od kdaj me megla tako zvesto objema in kako to, da je motna in kalna moja prihodnost, preteklost tako oguljena, a se temu navkljub ponavlja? Ptica sem v vetru, ki se bori za obstanek, bojuje za vgravirano sled v tujem srcu \u2026 Ta tihi trepet jutra, ko ga o\u017eari resnica in razplamti v dan in ne glede na mo\u010d plamena, na vztrajno trmo teh zubljev, vsaki\u010d znova ta ogenj ugasne v no\u010d in ostane le \u0161e pepel \u010dasa, pogoreli trenutki in osmojeni spomini tega, kar je neko\u010d bilo. Jaz pa naj ostajam, kakor feniks se ob prvem \u017earku hrapave resni\u010dnosti prebujam v ponovno \u017eivljenje in hlastam za uresni\u010ditvijo svojih upov, se stegujem k izpolnitvi svojih notranjih vzgibov in diham. Globoko. Zbrano. Diham. Ker to mi po tirnicah, prepojenih z lastne trte vinom, pihlja in razjarja ter mi tako zagotavlja, da \u0161e ni konec. Da \u0161e zmeraj utele\u0161am neko romarko na tej zemlji, ki i\u0161\u010do\u010d svoj cilj tipa po srcih ljudi, da bi na\u0161la tisto pravo. Eno samo. Ker to je le kostum, stkan iz obupa, opran z de\u017ejem, ki vlil se je iz trpke bole\u010dine ob zavedanju, da je na poti do prave svobode, tista neizogibna prepreka moj lasten um. Zna se zgoditi, da mi bo zmanjkalo zaleta v krilih, ali da se bodo ta naposled le vdala te\u017ei besed in se zlepila skupaj od vse te nesnage. Ali pa da \u2026 Ne, mislim da bi si nih\u010de ne drznil odrezati mojih kril. Prerezati mojih \u017eil. Kakor da bi soncu odtrgali \u017earke, no\u010dnemu nebu posrkali vso \u010drnino, \u010dasu obrnili hrbet in izruvali morju prostranstvo.<\/p>\n

Ko takole brezdu\u0161no jadram po oceanu svojega obstoja, ve\u010dkrat nasedem na \u0161trle\u010di iz morja \u010drepinji, ki me primora, da se ustavim in zazrem v daljno obzorje tega, kar me \u010daka, da se v nekem spontanem, lahkotnem vzgibu in v \u017eelji, ponovno se ne utopiti, odlo\u010dim, da se bom tokrat zares prepustila vetru in za vsesplo\u0161no dobro dokon\u010dno zanemarila krmilo. Ta lepak pljusk ob dotiku vetra z mogo\u010dnim vodovjem, vzdrami tudi v meni vsegoltajo\u010de valove. Kakor zdravilo, blagodejno razburka moja ukrivljena usta v \u0161kodo\u017eeljen nasmeh.<\/p>\n

Ja, kljub neizpodbitni resnici, je te\u017eko verjeti, da je Re\u0161nje telo, eno samo, odpla\u010dalo ceno za sleherni \u010dlove\u0161tva greh.<\/p>\n

\u010cAS TE\u010cE<\/strong><\/p>\n

\u017divljenje. Kako hitro lahko \u017eivljenje izgubi svoj smisel in kako nenadno se sprevr\u017ee v \u017eivotarjenje. Rodimo se goli in nepopisani. Z Markom sva se danes sprehajala ob Dravi. Govoril je v eno. Jaz pa sem ves \u010das mol\u010dala. Ne vem, o \u010dem je razpredal. Najverjetneje o svojih planih za prihodnje dni in me kot zmeraj pozabil vklju\u010diti vanje. Navadila sem se \u017ee in prav dobro mi gre uspavati svoja \u010dustva in se prepustiti anesteziji njegovega egoizma. Opazovala sem reko, kako te\u010de, in pomislila na \u010das. Na ve\u010dno pomanjkanje te snovi, na okove, s katerimi nas je zvezala ta merska enota. Tudi \u010das te\u010de. A kje je njegova delta, kam se izliva in nenazadnje, kje izvira? Po\u010dutim se ujeto. Ujeto v trenutku in prepu\u0161\u010deno stagnaciji, pod pritiskom \u0161tirih sten okoli sebe se nemo\u010dno sesedam in se prepu\u0161\u010dam \u010dasu, ki te\u010de. Preko mene, skozme, po meni \u2026 Curlja in kaplja in topot kazalcev, ki se v galopu pribli\u017eujejo cilju, sla\u010di z mene \u0161e vso ostalo navlako spominov in tako se oddaljujem \u2012 vedno dlje sem od svojega nastanka, vedno ve\u010dja razdalja se bohoti med menoj in mojo genezo. In Marko \u0161e kar naprej govori. Govori in govori in ne poslu\u0161a. Ne sli\u0161i in ne razume. Da je votlo vse skupaj in pusto. Da je vsak dan napolnjen z grenkobo in vsaka no\u010d preplavljena z anksiozno nespe\u010dnostjo. Marko ne razume. Ne razume, da jaz ne razumem, kdo sem in kam grem, zakaj \u017eivim in kaj je smisel, kaj namen mojega utripa, mojega diha. Tudi on ne ve, a ga to tudi ne zanima. Mene pa razjeda dejstvo, da imam ime in priimek, prednike in raso, srce in duha, a \u0161e zmeraj ne vem, kdo sem? Voda te\u010de in \u010das se pretaka, jaz pa stojim na mestu in vse okoli mene se vrti z neznansko hitrostjo, spodna\u0161a mi tla, snema streho nad glavo in edino, kar mi preostane v takih trenutkih je, da se prepustim brez\u010dutnemu lebdenju in se pretvarjam, da je to \u017eivljenje. Marko mi vedno intenzivnej\u0161e para misli s svojimi po njegovem mnenju modrimi besedami in mi daje dodaten dokaz, da je \u017eivljenje ena sama prevara, neslana \u0161ala, nesramna potegav\u0161\u010dina. Reka te\u010de in \u010das se pretaka, jaz pa stojim na mestu, otrpla, otopela. In Marko \u0161e naprej govori. Marko ne razume. Ne razume, da jaz ne razumem, kdo sem in kam grem. Zazrem se mu v o\u010di, za stotinko sekunde mu dam mo\u017enost, da mi da mo\u017enost se najti in po neuspe\u0161nem poskusu se naposled odlo\u010dim. Reka te\u010de in \u010das se pretaka in zdaj tudi jaz. Te\u010dem in se ve\u010d ne ustavljam. Ne oziram se nazaj za osuplim Markom, ki kri\u010di za menoj, naj se vrnem in jaz te\u010dem. Te\u010dem in kon\u010dno razumem \u2013 \u010dlovek mi ni\u010desar ne more dati, lahko mi le vse vzame.<\/p>\n

VOJNA IN MIR<\/strong><\/p>\n

Visi\u0161. Tvoja slika vztrajno visi na steni mojega doma. \u010cetudi sem jo \u017ee zdavnaj snela iz \u017eeblji\u010dka v svoji du\u0161i, \u0161e zmeraj ostaja\u0161. Pomendrala sem sliko, jo za vsak slu\u010daj zdrobila v pepel in po vetru poslala v pozabo. Pa ne pomaga. Koraka\u0161 po mojem podstre\u0161ju in bole\u010de odkriva\u0161 pra\u0161ne \u0161atulje trenutkov, ki sem jih namenoma zakopala v najgloblji kot. Vla\u017ei\u0161 mi o\u010di s peko\u010do teko\u010dino obupa in gladina tega morja se vsake toliko ob pi\u0161u tvojega izdiha dvigne ravno dovolj, da se valovi izlijejo \u010dez te kotanje, v katerih se ti tolikokrat tajinstveno zadr\u017euje\u0161. Predolgo. Vsaka sekunda je odve\u010d, ko me motri\u0161 kot modreci tisto veleumno zvezdo. Preve\u010d. Vsak predlog in medmet in vsak vzdih je preve\u010d, ko je ta se\u0161tevek mojega strahu in tvoje nepremi\u0161ljenosti. Zdi se mi, da ne rastem pravilno, da se razvijam iznaka\u017eeno, zaradi bodi\u010daste \u017eice med nama. Ker sem preblizu. Nabadam se na trnje in se iztegujem na tvojo stran svetovja in se bojim. Biti jaz. In se na vse pretege trudim preleviti se v dezerterja in pustiti na tej strani, kar je moje, prestopiti v tvoje \u010dasovje. Prevzeti vse, kar je tvoje, in biti ljubljena. Pomilovanja vredna je ta pre\u017ea v rovih in neprestana pripravljenost na poraz. Rada bi nazaj imela svoj glas in bila ponosna na svoj obraz in prenehala s tla\u010denjem sebe v ta meni tako ozek okvir. Vojna in mir. Sklepam sporazum s sabo in se igram \u0161ibkej\u0161o od tebe, da bi se ti lahko v \u017eelji po pripadnosti podredila. \u010ce ne bodo kmalu razglasili zmage na na\u0161i strani ali premirja med najinima ozemljema bom se prebudila v eno izmed hladnih juter in se odpravila na sprehod. V ve\u010dnost. Popolnoma nevede bom stopila na eno izmed min in se predala. Sunku, ki me bo ponesel na sever in jug, bole\u010dini, ki me bo razpela med vzhod in zahod. In tako bova ostala skupaj za zmeraj; vtkana v jalov spomin.<\/p>\n

NOVO LETO<\/strong><\/p>\n

Danes me je objela misel, da bo jutri konec. Da bo vse, kar je bilo, postalo lani in vsak trenutek se bo prelevil v spomin in obvisel v \u010dasu, na \u017eeblji\u010dku stene v mojem srcu bo nostalgi\u010dno obstal in pri\u010del bledeti. Danes se mi je globoko v o\u010di zazrla hladna misel, da bo del mene obti\u010dal v leto\u0161njem svetovju in da bom odkrhana vstopila v nov dan, v nov pri\u010detek. Kot drobtinice, ki le\u017eijo ob poti v \u017eelji, da bi se kdo ne izgubil. Kot te drobtinice le\u017ei drobec mojega jaza v vsakem jutru, v vsakem ve\u010deru. Da se ne pozabim. Da se ne izgubim, ne razpr\u0161im v globine udobja. Drvim in to mi jemlje dih. \u017delela bi si leteti, da bi se dvignila nad razburkano morje, ko to golta mi svetlobo in utaplja o\u010di v nekaj nedobrodo\u0161lo slanega. Da bi zamahnila s krili in se izognila vonju po bole\u010dini. Presko\u010dila bi vse hrapave in razbrazdane minute in pristala sre\u010di v naro\u010dju. Lepak je ob\u010dutek, ko nekaj odhaja. Ko nekdo ostaja za teboj. Hlastam za \u010dasom, ki sem ga nehote ali v nevihti zanemarila in se mu odpovedala v znak upora. Ali bo \u0161e kdaj tako? Da se bom v soju zdaj\u0161njega zraka ozirala za preteklim in se stegovala za ve\u010dno sedanjostjo? Ali bo \u0161e kdaj lepo? Riti po svojih spominih in si jih v upanju na reprizo po\u0161iljati v prihodnje dni? Izpuhtevam v nekaj oddaljenega in si maham v slovo. Morda se \u0161e kdaj sre\u010dam. Morda ga \u0161e kdaj zagledam. Na obzorju minljivega, na morju recikliranega izdiha. Ne bi se smeli bati \u017eivljenja. In ne iskati re\u0161itve v smrti. Ne bi smeli prezirati \u010dloveka. \u0160e manj \u2012 za\u010detku biti prepreka. Slekla bom vse, kar me davi in se plazi mi v ko\u017eo, da iz nje kipi vulkan krvavi. Sezula bom z ob\u017ealovanjem prepojene \u010devlje, vgravirala bom vase svobodo. In potem bom zaplavala. \u0160e zadnji\u010d se bom potopila v leto\u0161nje svetovje in zaplavala v o\u010deh tega leta. Danes me je objela misel, da se mi jutri obeta sve\u017ea reka in da me \u010daka prepleskan dan. Da kril, ki rezko odganjajo temo, \u0161e naprej ne bom imela. In da bodo marsikatere besede ponovno zanetile po\u017ear in zdrobile v prah nekogar\u0161njo trdnjavo vere. Danes se mi je globoko v o\u010di zazrla zvedava misel, da se bom lahko spet na\u0161la, a tokrat tak\u0161no, kot se \u017eelim. Da bom lahko prere\u0161etala \u010das in si izbrala tistega, ki jasni zlokobne no\u010di. Prebrala bom trenutke in si prilastila le obstoje\u010de in nevene\u010de. Za v \u0161opek, ki ne mine. Za v ve\u010dne vitrine. Danes me je objela misel, da ko nekaj mineva, se drugo rojeva.<\/p>\n

 <\/p>\n

\n
\n
\n
\n
\n
\n

Vinsent Vil\u010dnik<\/strong><\/span><\/a>, University of Ljubljana<\/p>\n

Edited by: Polonca Pirnat, University of Ljubljana and Aleksandra Krasovec, Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko sem mol\u010de sedel za mizo, je mimo mene zavel \u010duden vonj. Vonj po kostanju, pome\u0161an z aromo slano-toplega morja. Ni\u010d nisem videl.Read More →<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"author":709,"featured_media":12301,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_FSMCFIC_featured_image_caption":"","_FSMCFIC_featured_image_nocaption":"","_FSMCFIC_featured_image_hide":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[286,309],"class_list":["entry","author-olga","has-excerpt","post-12291","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-prose","tag-slovene","tag-vinsent-vilcnik"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12291","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/users\/709"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12291"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12291\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12306,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12291\/revisions\/12306"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12291"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12291"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dlf.uzh.ch\/sites\/slavicumpress\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12291"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}